Merilec krvnega tlaka

Kaj sploh meri merilnik krvnega tlaka

Merilnik krvnega tlaka meri tako sistolično vrednost in diastolično vrednost arterijskega pritiska. Sistolična vrednost je izmerjena v tako imenovani sistoli, ko je tlak v žili najvišji. Diastolična vrednost pa je izmerjena v diastoli, ko je srce relaksirano in je vrednost tlaka najnižja. Posledično ju imenujemo tudi zgornja in spodnja vrednost krvnega tlaka.

Poleg arterijskega pritiska pa aparat meri tudi pulz srca, ki nam pove število utripov v eni minuti. Normalne vrednosti srčne frekvence pa so za odrasle med 60 in 100 utripi na minuto.

Kako je sestavljen in kako deluje

Merilniki krvnega tlaka, ki so namenjeni domači uporabi so sestavljeni večinoma iz manšete, ki jo ovijemo okoli nadlakti ali zapestja in merilne enote sfigmomanometra, ki vsebuje baterijo in ekran, kjer lahko odčitamo meritve.

Povezuje pa ju cev, ki omogoča napihnitev manšete, ki posledično stisne roko in s tem zapre žilo in začasno ustavi pretok krvni v roko. Nato začne aparat počasi spuščati zrak iz manšete, kar privede do izenačenja tlaka manšete in arterije. To povzroči, da se arterija delno odpre in tok krvi skozi ustvari vibracije, ki jih naprava zazna kot sistolični krvni pritisk. Ko tlak manšete doseže diastolični arterijski tlak pa vibracije prenehajo, saj je tok krvni laminaren. To ponovno aparat zazna in zabeleži še spodnjo vrednost.

Manualni in avtomatični

Mogoče ste že opazili, da nekateri zdravniki uporabljajo drugačne merilnike, kjer sami s pomočjo omenjenega merilnika in stetoskopa izmerijo vrednost tlaka. To so manualni merilniki, kjer ločimo aneroidnega in živosrebrnega. Omenjena merilnika nista primerna za domačo uporabo, saj je za rokovanje z njima potrebna izkušenost in ustrezno znanje.

Za domačo uporabo se priporoča avtomatske merilnike, ki arterijski tlak odčitajo sami. Seveda ga lahko za večjo natančnost in sigurnost odnesete k izbranemu zdravniku, kjer bo primerjal izmerjene vrednosti s svojimi.

Avtomatski merilniki omogočajo tudi druge posebne funkcije, kot je shranjevanje meritev v aparat, kjer si lahko prikažete prejšnje meritve. Nekateri omogočajo shranjevanje za posamezno osebo, če aparat uporablja več ljudi. Za tiste, ki slabše vidijo imajo nekateri aparati tudi funkcijo govora. Nekateri modeli omogočajo tudi zaznavanje in opozarjanje na neredno bitje srca. Nekateri pa imajo celo možnost povezave preko bluetootha ali Wi-Fija, kar omogoča prikaz in shranjevanje meritev na pametnih napravah.

Seveda pa nas avtomatski merilniki v primeru odstopanja od priporočenih vrednosti krvnega tlaka tudi opozorijo.

Mesto merjenja krvnega pritiska(nadlaktni in zapestni)

Aparate lahko ločimo tudi glede na mesto, kjer pritrdimo manšeto za merjenje krvnega tlaka.  Tako jih delimo na:

• Nadlaktne
• Zapestne

Nadlaktni merilci veljajo za zanesljivejše in zato tudi AHA (American Heart Association) priporoča merjenje tlaka z nadlaktnimi kadar je le mogoče. Zapestni pa so po navadi manjši in nimajo cevi med manšeto in aparatom zato so lažji za rokovanje in priročnejši za prenašanje. Ob pravilni uporabi pa so lahko ravno tako zanesljivi, vendar je potrebno primerjati izmerjene vrednosti z ambulantnimi.

Napotki za merjenje krvnega tlaka

Za pravilne vrednosti krvnega tlaka je potrebno slediti standardiziranim navodilom, ki so jih določila zdravniška združenja. In sicer je potrebno pred meritvijo 5 minut mirno sedeti na stolu s hrbtno oporo. Pomembna je pravilna izbira velikosti manšete, saj bo preozka manšeta izmerila višje vrednosti krvnega tlaka in prevelika manšeta manjše od realnih. Manšeta mora biti med meritvijo v višini srca. Obleke odstranimo, da jo pritrdimo na golo kožo. Na roko jo moramo pritrditi rahlo nad komolčno kotanjo, tako močno, da lahko spodaj vstavimo prst. Komolec roke, kjer merimo tlak mora počivati na mizi, med samo meritvijo moramo biti sproščeni in ne smemo govoriti, saj lahko to vpliva na izmerjene vrednosti.

Ob večkratni izmerjeni previsoki vrednosti krvnega tlaka pa je potrebno obiskati izbranega zdravnika, da izbrani zdravnik opredeli ali je prisotna hipertenzija in se opravi potrebne preiskave in določi nadaljnje ukrepanje. Potrebno pa se je tudi posvetovati kaj lahko la zmanjšanje pritiska postorimo sami.

Arterijska hipertenzija

Arterijska hipertenzija je pogosta in resna bolezen, kjer je prisoten kronično zvišan krvni tlak. Ocenjuje se, da ima visok krvni tlak skoraj polovica odrasle populacije, pogostost pa tudi narašča s starostjo. Krvni tlak definiramo kot dve vrednosti in sicer sistolično, ki je višja vrednost in prikazuje vrednost tlaka ob iztisu krvi iz srca v arterijski sistem. Druga vrednost se imenuje diastolični tlak in prikazuje tlak v merjeni arteriji ob relaksaciji srca. Pomembno si je zapomniti obe vrednosti, saj lahko le na podlagi obeh ocenimo primernost arterijskega pritiska.

Diagnoza hipertenzije

Diagnoza arterijske hipertenzije ne sloni na eni izolirani meritvi ampak sta potrebni najmanj dve ambulantno izmerjeni vrednosti nad 140/90mmHg. V domačem okolju pa so vrednosti, ki jih definiramo kot arterijska hipertenzija rahlo nižje in sicer 135/85mmHg.

Spremljanje ob zdravljenju in posledice visokega pritiska

Priporočeno je, da bi si ljudje z normalnim krvnim pritiskom le tega merili vsaj enkrat letno, da se ob povišanju lahko čimprej postavi diagnoza in ukrepa v smeri normalizacije vrednosti. Zavedati se je potrebno, da je visok pritisk poznan tudi kot »tihi ubijalec« saj po navadi ne povzroča značilnih težav, ki bi opozarjale na to bolezen. Ob dolgotrajni bolezni pa je glavni dejavnik tveganja za možgansko in srčno kap, okvarja pa tudi delovanje ledvic in številnih drugih organov.

Ob že postavljeni diagnozi je pomembno merjenje tlaka doma, saj s tem spremljamo učinkovitost in primernost terapije. Vrednosti pa si zapisujemo in jih lahko ob zdravniški kontroli delimo z izbranim zdravnikom. S tem bo zdravnik dobil informacije o urejenosti krvnega pritiska in bo lahko ustrezno prilagodil terapijo in svetoval glede potrebnih sprememb življenjskega sloga.